Novice 
Slovesna akademija ob 20-letnici Škofije Celje
S podpisom ustanovne listine je papež Benedikt XVI. 7. aprila 2006 ustanovil celjsko, novomeško in murskosoboško škofijo. Rojstvo nove škofije je bil karizmatičen in strateški trenutek v življenju Cerkve, ki je iskala večjo bližino z ljudmi, večjo povezanost duhovnikov in škofa ter večjo udeležbo laikov v življenju Cerkve.
Praznovanje jubileja z vodilom V Svetem Duhu se prepoznavamo je torej »za nas vse priložnost za ovrednotenje prehojene poti in hkrati načrtovanje prihodnjih korakov,« so zapisali ob 20. obletnici celjske škofije v vabilu k praznovanju vseh, ki so na kakršen koli način povezani s škofijo.
Ovrednotili pomen škofije
Prva priložnost za izraz veselja, ponosa, hvaležnosti je bila na slovesni akademiji v torek, 19. maja, v celjskem Narodnem domu, kjer so ovrednotili pomen škofije za naš širši kulturni in družbeni prostor. Skupna zahvalna maša ob 20. obletnici škofije pa bo sledila v nedeljo, 31. maja, v celjski stolnici. Ob obletnici je tudi izšel in bil predstavljen v Ljubljani zbornik z naslovom V Svetem Duhu se prepoznavamo.
Akademije v Narodnem domu so se poleg škofa ordinarija dr. Maksimilijana Matjaža udeležili nadškof metropolit Alojzij Cvikl, prvi celjski škof upokojeni nadškof dr. Anton Stres, predhodnik zdajšnjega škofa upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek, celjski rojak upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, murskosoboški škof dr. Janez Kozinc, predstavniki Srbske pravoslavne Cerkve, župan Matej Kovač, svetniki in državnozborski poslanci z Janezom Janšo na čelu, drugi župani v regiji, posamezniki in predstavniki vidnih ustanov, ki sodelujejo s celjsko škofijo, ter številni duhovniki, redovniki in redovnice ter laiki.
Dvorano je napolnila pestra publika. FOTO: Jože Potrpin
Kulturni program je pletel pevski zbor Collegium vocale Celje pod vodstvom zborovodkinje Bernarde Preložnik Kink. V njem je zapel tudi nekdanji član in sedanji murskosoboški škof Kozinc. Program je povezovala Bernardka Radej.
Kulturni program je pletel pevski zbor Collegium vocale Celje, pel je tudi škof Kozinc. FOTO: Jože Potrpin
Škofija kot misijonski prostor žive vere in povezanega občestva
Zbrane je prvi pozdravil in nagovoril gostitelj škof dr. Matjaž, za njim župan Kovač, osrednji govorec pa je bil prvi celjski škof dr. Anton Stres. Škof Matjaž je najprej izrazil iskreno hvaležnost ob veliki udeležbi na praznovanju in izpostavil nekaj ključnih imen in institucij, ki so pustile pomemben pečat ali so bistvene za delovanje škofije. V nadaljevanju pa je spregovoril o dosežkih, izzivih in viziji škofije.
Škof Matjaž je dejal, da je obletnica trenutek za zahvalo, srečanje in veselje. FOTO: Jože Potrpin
Kot je dejal, »dvajset let gotovo ni veliko obdobje, še posebej ne v zgodovini Cerkve, ki šteje čase v tisočletjih, pa vendarle trenutek, da se tudi mi zahvalimo, se srečamo, se poveselimo in se okrepljeni zazremo v prihodnost. Nova škofija ni nastala po naključju. Njena ustanovitev je bila odgovor na pastoralno potrebo časa in na željo Cerkve, da bi bila bližje človeku in močnejša v oznanjevanju evangelija. V teh 20 letih je škofija naredila številne pomembne korake, da bi postala prostor žive vere, povezanega občestva in misijonske odprtosti. Gradila je svojo identiteto ter vzpostavljala ta občutek pripadnosti med ljudmi od Kozjanskega do Savinjske doline oziroma do Savinjskega sedla. Oblikovala je pastoralna, gospodarska in svetovalna telesa ter postavila temelje skupnega pastoralnega načrtovanja z jasno vizijo, graditi dinamično, povezano in misijonarsko občestvo.«
Pred velikimi izzivi
Spričo spremenjene demografske strukture in manjšega števila duhovnikov in vernikov stojijo v škofiji pred velikimi izzivi. Iščejo nove oblike pastoralnega dela in povezovanja, ki bodo omogočale prehod od kulturnega krščanstva k osebni in zavestni veri.
Vizija: V Svetem Duhu se prepoznavamo in oblikujemo kot dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji. FOTO: Jože Potrpin
»V zadnjih letih, v času sinodalne prenove, ki jo je sprožil pokojni papež Frančišek, je dozorevala prenovljena vizija škofije, ki jo želimo tudi danes tukaj ponovno izreči kot naše skupno poslanstvo: V Svetem Duhu se prepoznavamo in oblikujemo kot dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji. Ta vizija nas vabi, da postajamo Cerkev poslušanja, bližine, sodelovanja in soodgovornosti. Želimo biti Cerkev, ki išče in z jasnim evangeljskim oznanilom pogumno stopa naproti človeku današnjega časa. Posebno pozornost želimo nameniti temeljni evangelizaciji, oblikovanju duhovnikov in laikov, družinskim katehezam in spremljanju mladih in katehumenov. Naj bo praznovanje 20-letnice priložnost za hvaležnost, pogum in novo zaupanje. Hvala vsem, ki ste teh 20 let soustvarjali življenje naše škofije. In hvala vsem, ki boste z nami tudi v prihodnje, kot romarji upanja. Bog blagoslovi našo škofijo, našo deželo in naš narod,« je celjski škof Matjaž sklenil nagovor.
Osrednji govorec škof Stres: Pogumno naprej
Glavni poudarek slavnostnega govornika nadškofa dr. Stresa je bil, da krščanstvo v Sloveniji in Evropi ni več samoumevno kulturno dejstvo. Zato je pozval, naj namesto obžalovanja preteklih časov, ko je imelo močnejšo družbeno vlogo, Cerkev pogumno pogleda naprej in se preoblikuje v živo, misijonarsko in prepričljivo skupnost vernikov.
Osrednji govorec je bil prvi celjski škof Anton Stres. FOTO: Jože Potrpin
Posebnost sekularizacije v Sloveniji pa je, da je dvotirna: slovenska družba je pozno moderna, pluralna in duhovno ravnodušna, zato sekularizirana. Dodatno jo je zaznamovalo komunistično načrtno slabljenje in diskreditacija vere, ki je preživela zgolj kot zasebna praksa in kulturni spomin, kar je spodkopalo njeno prepričljivost. Demokratizacija je prinesla versko svobodo, a tudi pluralizem, ki je katoliška prepričanja izpostavil konkurenčnim nazorom, s tem pa zmanjšal njihovo kulturno kredibilnost. Sekularne ideje imajo še vedno prednost v medijih in izobraževanju, religija pa je pogosto potisnjena na rob ali predstavljena kot nazadnjaška. Sekularizacija ne pomeni ateizma, temveč stanje, ko vera ni več samoumevna in kulturno podprta, temveč ena izmed mnogih možnih življenjskih odločitev. To vero dela krhko in negotovo.
Je katolištvo manjšina?
Edina opora vernikom je osebno pričevanje in močna podpora verske skupnosti, Cerkve, preko molitve, bogoslužja, posebej evharistije, in poznavanja vsebine vere.
»Brez podpore kulture okolja in kot sad osebne izbire in odločitve za eno od možnih drž do Boga postaja skupnost katoliških vernikov, ne glede na odstotek, statistični odstotek v družbi, manjšina. Katolištvo pri nas verjetno ni manjšina po številu, je pa postala manjšina v javni prepričljivosti. V določenih okoljih pa so kristjani tudi že manjšina glede na število samo. Velika nevarnost pa je, da to dojemamo kot zgodovinski poraz, krščanstvo kot tako. Tudi že samo obstoj živih krščanskih Cerkva zunaj evropske sekularizirane družbe, na primer v misijonskih deželah, nam sporoča, da zahodni model umeščenosti vere v družbi, ki danes razpada pred našimi očmi, nekako ni edini možni model, tudi ni edini zveličaven. Kajti krščanska Cerkev je na svojih apostolskih začetkih in skozi stoletja manjšinskosti v sovražnem rimskem cesarstvu izkazala izjemno visoko stopnjo prepričevalnosti, saj je oblikovala številne mučence in na koncu osvojila evropsko kulturo. Člani apostolske Cerkve so bili v položaju manjšine, a ta manjšina je bila zelo ustvarjalna in prepričljiva in k taki je poklicana tudi mlada celjska škofija.«
Nostalgija ni na mestu
Zato nekako ni na mestu občutek poraza ali nostalgije po minulih časih. Namesto tega nas mora prevzemati izzivalna zavest, da smo postavljeni pred zahtevno, hkrati pa lepo odgovornost, da v novih in drugačnih priložnostih, ki nam jih odpira tudi sekularna družba, okrepimo našo občestveno-versko prepričljivost, da bomo verniki, ki smo v manjšini, v svoji veri trdni, stanovitni in na svojo vero ponosni. Da bomo spoštovali ne samo druge, ampak tudi samega sebe. Tedaj bomo veseli, pričevalni in misijonarski.
Verska občestva naj postanejo okolja razpravljanja in potrjevanja v veri. FOTO: Jože Potrpin
Zato je po nadškofovih besedah že danes ključna naloga oblikovanje verskih občestev v okolja potrjevanja v veri. V okolja, kjer je mogoče o veri razpravljati in se v njej podpirati. Kjer se moli in kjer liturgija ni le obred oziroma predstava, ki jo je treba lepo oblikovati, temveč izkustvo bližine Boga, mreža manjših skupnosti, katoliških združenj, njihova soudeležba ter močna pričevalna navzočnost v širši družbi. To niso dodatki, ki bi jih lahko pogrešali, temveč močno, podporno ozadje stanovitne vere vseh članov.
Skratka, prihodnost v milostnem trenutku zahteva ustvarjalnost, nadaljevanje tradicije in odprtost novim zahtevam. Prihodnost krščanstva je v sposobnosti, da naše male skupnosti postanejo novo odkritje za postmoderno, raztreščeno kulturo, ki trpi zaradi brezciljnosti. Nadškofova zaključna misel pa so bile besede Aleksandra Mena leta 1990 pred svojo smrtjo, ko je rekel: »Zgodovina krščanstva se šele začenja.« Evangelij ne potrebuje sveta, da bi ga podpiral, ampak potrebuje človeka, ki živi iz njega v vsaki generaciji. Zato je treba iz naših pogovorov in odločanj izgnati vsako malodušje. Ne pustimo si vzeti misijonarske moči!
Podelitev Celjskega kristograma
Ob sklepu slovesnosti je škof dr. Matjaž podelil najvišje škofijsko priznanje – Celjski kristogram – tistim, ki so dali škofiji neizbrisen pečat, tistim, brez katerih si škofije ne morejo predstavljati: prvemu celjskemu škofu dr. Antonu Stresu, njegovemu nasledniku škofu dr. Stanislavu Lipovšku in škofijskemu tajniku Klemnu Sitarju.
