SIESC: Umetna inteligenca ne more nadomestiti osebnega odnosa med učiteljem in učencem

Zveza krščanskih učiteljev Evrope (SIESC) je po 70. kongresu, ki je julija 2026 potekal v Győru na Madžarskem, objavila izjavo o vlogi kognitivne in čustvene inteligence v času hitrega razvoja umetne inteligence. Kongresa se je udeležilo približno 60 učiteljev iz 12 evropskih držav, med njimi šest predstavnikov Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS).

Vir novice: DKPS

V izjavi SIESC ugotavlja, da umetna inteligenca postaja pomemben del izobraževalnega procesa, saj jo uporabljajo tako učenci kot učitelji. Čeprav je lahko učinkovito in koristno orodje, njena uporaba odpira etična vprašanja, zato sta potrebna odgovornost in ustrezno usposabljanje.

Krščanski učitelji posebej opozarjajo, da umetne inteligence ni mogoče enačiti s človeško inteligenco. Človeka določajo razumevanje, ljubezen, odnosi, ustvarjalnost in odgovornost, zato tehnologija ne more nadomestiti osebnega odnosa med učiteljem in učencem. Opozarjajo tudi na nevarnost, da bi mladi odnos z orodji umetne inteligence začeli dojemati kot nadomestilo za resnične medosebne odnose.

Izjava poudarja pomen temeljnega znanja in klasičnih oblik poučevanja. Kritično mišljenje po mnenju SIESC ni mogoče brez poznavanja dejstev, zato dostopnost informacij prek umetne inteligence ne odpravlja potrebe po učenju in posredovanju znanja.

Učitelji poudarjajo, da svojega vzgojnega in izobraževalnega poslanstva ne morejo prenesti na umetno inteligenco. Namen izobraževanja namreč ni le pridobivanje znanja in spretnosti, ampak tudi oblikovanje kreposti, med katerimi ima pri uporabi novih tehnologij posebno mesto preudarnost.

V nadaljevanju objavljamo izjavo v celoti.

Izjava Zveze krščanskih učiteljev Evrope (SIESC)

»Vloga kognitivne in čustvene inteligence v senci umetne inteligence«

Izjavo so oblikovali v vodstvu SIESC po kongresu, ki je potekal sredi meseca julija v mestu Gyӧr na Madžarskem. Kongres je bil jubilejni, že sedemdeseti, udeležilo se ga je okrog 60 učiteljev iz 12 evropskih držav. Na kongresu je bilo tudi šest predstavnikov Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS).

Izjava za medije

Razvoj umetne inteligence je danes del svetovnega gospodarskega in tehnološkega tekmovanja. Vse bolj zaznamuje tudi področje izobraževanja. Učenci jo uporabljajo pri pripravi domačih nalog, prevajanju in iskanju informacij, učitelji pa pri pripravi učnih gradiv, preverjanju znanja in načrtovanju pouka. UI je učinkovito orodje, vendar odpira tudi pomembna etična vprašanja. Zato je nujno, da se tako učenci kot učitelji naučijo njene odgovorne in preudarne uporabe.

Umetne inteligence ne smemo enačiti s človeško inteligenco. Človeka zaznamujejo razumevanje, ljubezen, odnosi, ustvarjalnost in odgovornost – lastnosti, ki jih umetna inteligenca nima. Primeri mladih, ki komunikacijo z orodji dojemajo kot prijateljsko ali v njej iščejo celo življenjske partnerje, opozarjajo na nevarnost zamenjevanja tehnologije z medosebnimi odnosi. Odnos med učiteljem in učencem je osebni odnos, zato učiteljev ne morejo nadomestiti roboti ali sistemi umetne inteligence.

Izkušnje kažejo, da digitalizacija sama po sebi ni izboljšala kakovosti izobraževanja. Zmanjšujeta se bralna in matematična pismenost. To potrjuje, da klasičnih oblik poučevanja ni mogoče nadomestiti zgolj z uporabo digitalnih tehnologij.

Orodja umetne inteligence so lahko dragocena pomoč pri oblikovanju učnih gradiv. Vendar odgovori niso vedno zanesljivi. Lahko vsebujejo napačne podatke ali so ideološko pristranski, zato jih mora učitelj kritično presoditi. Prav tako je zmotno prepričanje, da v šoli ni potrebno posredovanje dejstev, saj jih lahko poiščemo z umetno inteligenco. Kritično mišljenje temelji na dobrem poznavanju dejstev, brez katerih ni mogoče odgovorno presojati.

Kot učitelji ne moremo in ne želimo prenesti svojega poslanstva na umetno inteligenco. Ostajamo odgovorni za vzgojo in izobraževanje mladih, zato potrebujemo tudi ustrezno usposabljanje za smiselno uporabo novih tehnologij.

Namen vzgoje in izobraževanja ni le pridobivanje znanja in spretnosti, pač pa predvsem oblikovanje kreposti. Med njimi je tudi preudarnost pri uporabi umetne inteligence. Prizadevanje za razvoj super inteligence, ki bi presegla človeka in izrinila Boga iz njegovega pogleda na svet, predstavlja sodobno obliko skušnjave Babilonskega stolpa. Takšno razumevanje človeka vodi v samozadostnost, kar je z vidika krščanskega pogleda na človeka zmotno in nevarno.

vir: SŠK