Novice

Beda je s svojo Cerkveno zgodovino postal pomemben pričevalec o zgodovini krščanstva na britanskem otočju in o razvoju Cerkve med germanskimi ljudstvi, kjer so se povezali rimsko krščanstvo, irsko krščanstvo in anglo-saško izročilo. Predvsem Severna Humbrija, domovina sv. Bede, je postala zibelka močne kulture, ki je po svojih misijonarjih (Kolumbanu, Wilibrordu, Bonifaciju, Alkuinu) imela velik vpliv tudi na celinsko Evropo. Njegov pogled na pisanje zgodovine pa je seveda precej drugačen, kot ga imamo danes, ko govorimo o ‘moderni kritični zgodovini’. Navsezadnje je od nastanka njegovega dela do naših dni minilo trinajst stoletij.

Naslov 'Pomočnica kristjanov' hoče označiti Marijo kot pomočnico in oporo celotnega občestva kristjanov, celotne Cerkve. Marija nam hoče pomagati zlasti v tem, da bi se v svojem življenju resnično "dajali voditi božjemu Duhu", kakor naroča apostol Pavel, da se ne bi prilagajali miselnosti tega sveta, ampak bi prenavljali svojega duha, da bi tako lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno; da bi bili po zgledu prvih kristjanov enega srca in enega duha, da bi ostali v resnici in bi v ljubezni in v vsakem pogledu rasli vanj, ki je glava, Kristus.

Ivana Antida Thouret je bila rojena 27. novembra1765 v Sancey-le-Long, v škofiji Besançon. Leta 1787 je vstopila v Družbo hčera krščanske ljubezni. Ko so bile za časa francoske revolucije (1793) redovne družbe razpuščene,so se sestre razpršile. Ivana se je vrnila domov,

Ime Julija je ženska oblika imena Julij. To izhaja iz latinskega imena Julius z žensko obliko Julia. Julius je latinsko rodovno ime, ki ga razlagajo kot skrajšano ime iz Jovilius v pomenu 'Jupitrov, božji'. Najznamenitejši predstavnik te rodbine je bil Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik. Njegov pranečak Avgust je bil začetnik julijsko-klavdijske dinastije. Oba znamenita vladarja sta s svojimi imeni ovekovečena v imenih mesecev julij in avgust.

»Gospod Jezus Kristus, naš Srednik pri Očetu! Ti si blagovolil preblaženo Devico, svojo Mater, postaviti tudi za našo mater in srednico pri sebi. Daj milostno, da se bo vsakdo, ki pride k tebi prosit milosti, veselil, ko je po njej vse dosegel.«

Podobo ali kip današnjega svetnika Bernardina Sienskega, sijajnega govornika in spokorniškega pridigarja, prepoznamo po frančiškanski redovni obleki in po napisu IHS na plošči ali svetinji. Napis IHS so kratice Jezusovega imena (Jezus Kristus Odrešenik). »Ime Jezus,« je dejal sveti Bernardin v enem svojih govorov, »je pridigarjem svetla luč, saj doseže, da božjo besedo jasno oznanjajo in jo ljudje poslušajo. Odkod, misliš, da je po vsem svetu takšna, tako nenadna in goreča luč vere, če ne zaradi oznanjanja Jezusa?«

Naš svetnik je zagledal luč sveta 13. nov. 1668 v Viterbeu, starem mestecu Italije. Pri krstu je dobil ime Peter. Njegovi starši so bili revni pobožni obrtniki. Mati ga je naučila pobožno moliti in ga je vadila v krepostih. Ko je bil star 5 let, ga je peljala na božjo pot in ga tam darovala Mariji. Rekla je otroku: “Glej, tam je tvoja mati in gospa. Glej, da jo boš vedno ljubil in častil kot svojo mater in gospo.”Navadila ga je, da se je postil vsako soboto njej v čast in da je z drobižem, ki ga je dobil občasno od strica, kupoval rože za Marijin oltar.

Rojen leta 1515 preprostim staršem iz Abrucov, je kot deček služil za hlapca ali pastirja. Pobožen, prijazen in ustrežljiv vsakemu, je vstopil v kapucinski samostan in dobrih štirideset let nabiral miloščino po rimskih ulicah. Veliko ur je preživel pri molitvi v cerkvi za vse, ki so se mu priporočali. Imel je dar prerokovanja in čudežev.

Po rodu je bil Španec. Na paši se je naučil brati. Pozneje je šel za pastirja k bogatemu kmetu. Dostikrat ni mogel iti v cerkev, kakor bi bil rad, zato si je izrezljal na ročaju pastirske palice podobo božje Matere in nad njo križ; zasadil je palico v zemljo in pred njo goreče molil. Tako se je navadil premišljevalne molitve. Ljudje so ga imenovali »sveti pastir«. Gospodarju se je tako priljubil, da ga je hotel vzeti za svojega in mu zapustiti premoženje. Sveti pastir se je lepo zahvalil; želel pa je iti v samoto, da bi mogel Bogu mirno služiti.

Leta 1672 so na znamenitem Karlovem mostu v Pragi postavili kip duhovnika v koretlju, z biretom na glavi in z vencem peterih zlatih zvezd okoli nje, s križem in palmo v eni roki, pa s kazalcem druge roke na ustih. Kip je predstavljal češkega svetnika Janeza Nepomuka, ki je umrl kot mučenec za neodvisnost in svobodo Kristustove Cerkve.