Novice

Radi odkrivamo v svetnikih vse, kar jim je skupnega z nami, bolj kot pa to, kar jih od nas razlikuje. Imeti si jih želimo na ravni svetnih ljudi, živečih v preskušnjah tega sveta... Radi bi našli v svetnikih brate in sestre, deležne naše narave in morda tudi naše bede, da bi se čutili zaupno povezane z njimi, pod skupnim bremenom naše človeške usode,« je ob neki priliki lepo povedal papež Pavel VI. Blažena Angela Folinjska, ki je živela v italijanskem mestu Foligno v drugi polovici 13. stoletja, je prepričljiv zgled vsem, ki se nočejo iz grešnega življenja dvigniti k Bogu, ki je bogat v usmiljenju. Sama je povedala, kako se je z »osemnajstimi duhovnimi koraki« iz sužnosti greha po božji milosti rešila.

Jezus nam obljublja: “Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil.” (Jn 14,13) Kajti “Jezusovo ime vsebuje vse …” Današnji praznik nam ponuja priložnost, da svojo pozornost posebej posvetimo presvetemu Imenu.

Založba Družina je v ponedeljek, 30. decembra 2024, v Galeriji Družina v Ljubljani predstavila poslanico papeža Frančiška za 58. svetovni dan miru 1. januarja 2025 z naslovom Odpusti nam naše dolge, daj nam svoj mir.

Papež Frančišek je za letošnji 58 svetovni dan miru izdal poslanico z naslovom: 'Odpusti nam naše dolge, daj nam svoj mir!' Poslanica povzema številne predloge in priporočila, ki jih sveti oče ponovno pošilja vsemu svetu za prenehanje spopadov in za dosego tako težko pričakovanega miru.

Rodil se je okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji. Bil je škof in cerkveni učitelj. Njegovega očeta, mater, staro mater, strica in oba brata ter sestro časti Cerkev kot svetnike. Po novi ureditvi koledarja se isti dan spominjamo tudi sv. Gregorja Nacianškega, prav tako škofa in cerkvenega učitelja. Bazilijev brat pa je bil sv. Gregor Niški, katerega se spominjamo 9. marca.

Božični čas je podaljšani spomin božjega, deviškega in odrešiteljskega materinstva Nje, katere brezmadežno devištvo je svetu podarilo Odrešenika. Zares, ko Cerkev na božični praznik moli Odrešenika, časti tudi njegovo slavno Mater ... V prenovljeni ureditvi božične dobe je treba obrniti pozornost javnosti na novo vpeljani praznik božje Matere.

Zadnjemu dnevu v letu pravijo trdi Slovenci staro leto, a ne Silvestrov dan ali večer,« je proti koncu 19. stoletja zapisal slovenski narodopisec Ivan Navratil. Večerne plesne zabave in druge hrupne prireditve ob izteku starega in pričakovanju novega leta, ki so se razbohotile z duhom potrošništva, so bile našim prednikom neznane. Pred vstopom v novo leto so ljudje delali obračune sami s seboj. Ta večer je bil drugi sveti večer z družinskim obredom blagoslovitve doma in z molitvijo pred jaslicami. Kdor je mogel, se je udeležil zahvalnega opravila v župnijski cerkvi. Za mlajši rod pa je zadnji dan leta znan pod imenom 'Silvestrovo' ali 'Silvester'. Dobil ga je po svetniku, ki se ga Cerkev spominja na zadnji dan koledarskega leta.

Na božič leta 1994 se je zaključilo mednarodno leto družine, ki se je pričelo na praznik svete Družine leta 1993. Leto družine je razglasila Organizacija združenih narodov, da bi opozorila, v kako hudi krizi je ta osnovna celica človeške družbe – in tudi Cerkve, zato se je v praznovanje Leta družine vključila tudi Cerkev.

Rodil se je v Londonu leta 1117. Bil je veliki kancler, varuh državnega pečata in prvi dostojanstvenik za kraljem. Veseljak, kakršen je bil, je ljubil lov, gostije, pa pri vsem tem vendarle živel čisto. Po smrti canterburyjskega škofa Teobalda ga je kralj Henrik II. postavil za naslednika. Tomaž se je nekaj časa upiral, pozneje pa je sprejel mašniško in škofovsko posvečenje. Tedaj se je ves spremenil: nečimrni kancler je postal ponižen božji služabnik.

V zvezi z božičnim praznikom Cerkev že od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je dal pomoriti kralj Herod, ker je hotel spraviti s poti dete Jezusa, ki so ga modri z Vzhoda označili kot 'novorojenega judovskega kralja'. Ti otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno), jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra.