Novice

2. novembra Cerkev se spominja vseh vernih rajnih. Rimski martirologij ali koledar, v katerem so zaznamovali sprva obletnice svetih mučencev, kasneje pa tudi drugih od Cerkve razglašenih svetnikov, naznanja spomin vseh vernih rajnih s temi jedrnatimi besedami: »Danes je slovesni spomin vseh umrlih vernikov.

Pri Vatikanski založbi je izšla knjiga salezijanca don Abrahama Kavalakatta z naslovom »Čudovite poti Boga. Učiteljstvo Cerkve o zveličanju nekristjanov«. Gre za monografijo o poteh božjega zveličanja nekristjanov, zajema pa misli koncilskih očetov in dokumentov ter izjavo Dominus Iesus in nauk papežev od koncila do danes.

Na današnji dan Cerkev že nad 1200 let obhaja praznik Vseh svetnikov. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, imamo že iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov – ne samo mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih – je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. okoli leta 740 pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom.

Alfonz Rodriguez (1598-1628) je bil eden od treh jezuitov, ki so bili ubiti v misijonih v Paragvaju. Bil je mlad misijonar, vesel, da je lahko delal s patrom Janezom del Castillo, s katerim sta skupaj pripljula v novi svet že kot sholastika, jezuitska študenta in spremljal patra Roka Gonzaleza, izkušenega misijonarja na potovanju k novo nastajajočim misijonskim postojankam.

Življenjska zgodba današnjega godovnjaka sv. Marcela, stotnika rimske vojske, potrjuje staro resnico, da tirani vseh časov človeške zgodovine hočejo imeti trdno oporo vojaštva, kajti laž se more obdržati na površju le s silo. Vojaki morajo misliti in delati tako, kakor hoče vladar. Za tistega, ki se temu pravilu ne podreja, v njihovih vrstah ni prostora.

Komaj desetleten je Mihael vstopil v don Boskov oratorij v turinskem predmestju Valdocco, tam obiskoval zavodsko šolo, zato se je zdelo nekako samoumevno, da je s petnajstimi leti iz don Boskovih rok prejel talar in bil nato čez dobrih sedem let posvečen v duhovnika. Vseskozi, od samih začetkov Družbe sv. Frančiška Saleškega, je bil tesen don Boskov sodelavec.

»Zbrani smo v svetišču Kraljice Svetogorske, na vhodu v dolino reke Soče in na južnem koncu gorske verige, ki je med prvo svetovno vojno v letih 1915-17 bila prizorišče 12 srditih soških bitk.« S temi besedami je koprski škof msgr. Jurij Bizjak začel homilijo med sveto mašo v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti Gori pri Gorici ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne.

»Na vas, mladi z vsega sveta, se sinodalni očetje obračamo z besedo upanja, zaupanja in tolažbe. Te dni smo zbrani, da bi poslušali glas Jezusa, »večno mladega Kristusa ter v Njem prepoznali vaše številne glasove, vaše vesele vzklike, trenutke tožbe in tišine.« S temi besedami se začenja pismo sinodalnih očetov mladim ob zaključku XV. generalnega zasedanja redne škofovske sinode o mladih, ki je od 3. do 28. oktobra potekalo v Rimu. Pismo sinodalnih očetov mladim je bilo prebrano pred sklepom in blagoslovom svete maše v baziliki sv. Petra.

Starokrščansko izročilo ve povedati, da so nekateri apostoli po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha oznanjali evangelij skupaj. Med temi naj bi bila tudi Simon in Juda, ki ju na vseh seznamih apostolov v evangelijih najdemo na desetem in enajstem mestu – na dvanajstem, zadnjem, je vselej izdajalec Juda Iškariot. Zaradi tega sta apostola Simon in Juda neločljivo povezana tudi na vseh svetniških koledarjih katoliške Cerkve in njun praznik obhajamo 28. oktobra.

Sabina je skupaj s sestro Kristeto rešila brata Vincenca iz ječe. Zaprli so ga med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana in njegovega sovladarja Maksimina Daja, ker ni hotel častiti vladarja. Vsi trije so pobegnili, a so jih v Avili ujeli in jih kruto mučili. Bičali so jih, jih tepli, razčetverili in na koncu strli. Ostanke trupel so vrgli v hrano živalim.