Novice

Mladi doktor filozofije in profesor na slavni pariški univerzi Sorboni, Španec Frančišek Ksaverij, je imel pred seboj sijajno kariero. Srečanje s človekom, ki je evangelij vzel zares – to je bil njegov baskovski rojak Ignacij Lojolski – je njegovo življenjsko pot povsem obrnilo. Pustil je iskanje lastne slave in je svoje talente dal na razpolago Bogu. Odpovedal se je profesuri, zapustil Evropo in postal misijonar, največji misijonar v zgodovini Cerkve. Skupaj s sv. Terezijo iz Lisieuxa ga častimo kot zavetnika katoliških misijonarjev.

Spoštovani gospod škof msgr. dr. Peter Štumpf, dragi sobrat,

Tiskovni urad Svetega sedeža je danes ob 12. uri objavil novo imenovanje škofa ordinarija v Škofiji Koper. Sveti oče Frančišek je na to mesto imenoval dosedanjega soboškega škofa dr. Petra Štumpfa.

Že skoraj štiristo let je na svetniškem koledarju katoliške Cerkve na današnji dan ime rimske mučenke sv. Bibijane ali Vivijane. Ime mučenke Bibijane je prvikrat omenjeno v prastari knjigi o življenju in delu papežev. Tam je o papežu Simpliciju, ki je Cerkev vodil v letih 468–483, zapisano, da je v Rimu dal postaviti cerkev v čast blaženi mučenki Bibijani na kraju, kjer počiva njeno telo. Legendarna zgodba (poročilo o njenem trpljenju ali passio) o njej izvira iz 6. stoletja, vendar je iz nje težko izluščiti zanesljive zgodovinske podatke. Bibijana naj bi svoje pričevanje za Kristusa potrdila z mučeniško smrtjo za vlade cesarja Julijana Odpadnika okoli leta 360.

Edmund Campion (1540-1581), najbolj znan izmed angleških mučencev, se je, zato da bi lahko postal katoliški duhovnik v službi zatiranim katoličanom, ki so si zelo želeli zakramentov, odpovedal bleščeči poti v Oxfordu in povabilu, da bi vstopil v službo kraljice Elizabete.

V Katoliški Cerkvi 30. novembra praznujemo god sv. Andreja, apostola in mučenca. Apostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov, doma iz Betsajde ob Genezareškem (Galilejskem) jezeru, po poklicu ribič. Rojen je bil ok. leta 6 pr. Kr., umrl pa je 30. novembra ok. leta 60 po Kr. v Patrasu v Grčiji.

Dionizij se je rodil v Honfleurju v Franciji kot Peter Berthelot 12. decembra 1600. Bil je kozmograf in kapitan ladje francoskih in portugalskih kraljev. Leta 1635 je vstopil v red bosonogih karmeličanov v samostanu Goa v Italiji, kjer je leta 1615 izrekel zaobljube kot konverz tudi Portugalec Tomaž Rodriguez de Cuhna, rojen leta 1598, ki si je privzel ime Redempt od Križa.

V sredo, 27. novembra 2024, je na Škofijski gimnaziji v Mariboru potekal Slomškov praznik, ki je letos pridobil posebno simboliko, saj je sovpadal z dvema pomembnima obletnicama slovenske zgodovine. Praznovanje je bilo obarvano z obeležjem dvestote obletnice duhovniškega posvečenja blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika šole, ter devetdesetletnico smrti Rudolfa Maistra, narodnega heroja in borca za severno mejo. Praznik je tako združil duhovne, kulturne in zgodovinske vrednote, ki so v temelju slovenske osamosvojitve.

V srcu Pariza je glavna ali materna hiša redovnic usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega, ki so pri nas znane pod imenom usmiljenke. Srce te hiše je kapela čudodelne svetinje, prostorna kot srednje velika cerkev. V njej se vsako leto zvrsti skoraj toliko romarjev kot v Lurdu. V tem svetem prostoru je današnja godovnjakinja sv. Katarina Laboure doživela več skrivnostnih srečanj z božjo Materjo Marijo. Pri drugem prikazanju, 27. novembra leta 1830, se je okoli nebeške Gospe prikazal napis: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!« Redovnici je Marija naročila, naj da izdelati svetinjice s podobo in z napisom, ki ju je bila videla.

Potem ko je ustavno sodišče odločilo, da so omejitve pravice do umetne oploditve neustavne, se vrstijo odzivi. Koalicija napoveduje, da bo v najkrajšem možnem času pripravila zakon, ki bo samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah omogočil dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Opozicija medtem opozarja, da je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, to je, da ima oba starša. Dodaja, da se bo potem otroke dalo kupiti. Odločitev ustavnega sodišča obžalujejo tudi slovenski škofje.