Novice

Blaženi brat Feliks Amoroso se je rodil l. 1715 v Nikoziji. Nikozija leži 700 m nad morjem in je nekako geografsko središče Sicilije. Tu, v svojem rojstnem mestu, je brat Feliks preživel vseh svojih 72 let življenja (izvzemši eno). Pri krstu je dobil ime Jakob. Oče je bil po poklicu čevljar in je le s težavo preživljal svojo veliko družino. Bili so dobri kristjani: oče je vsako jutro šel k maši v kapucinsko cerkev, navadno ga je spremljal Jakob. Mati je rada delila miloščino. Jakob je želel iti v šole, a mu zaradi uboštva ni bilo mogoče. Namesto v šolo ga je oče poslal k priznanemu čevljarskemu mojstru, da bi se čim bolj izučil čevljarstva.

Rodil se je v srcu Palestine, v mestu Flavia Neapolis, ki ga je dal postaviti rimski cesar Vespazijan na kraju porušenega Sihema. Čas njegovega rojstva postavljajo v prvo desetletje 2. stoletja. Njegovi starši so bili premožni naseljenci latinskega rodu. V mladosti je spoznaval razne filozofske šole, pa noben filozofski sestav ga ni zadovoljil. Nekega dne se je Justin sprehajal po morskem obrežju in tam srečal nekega starega moža. Seznanila sta se in mož je Justinu dokazal, da so resnico učili stari preroki in Jezus Kristus, ne pa poganski filozofi. Ko mu je to dopovedal, ga je pozdravil in izginil.

\r\nPraznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški Cerkvi praznovali v četrtek, 30. maja 2024.\r\nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan,

Zgodovina pozna le malo oseb preprostega rodu, ki bi se o njih toliko razpravljalo kakor o Jeanne d'Arc, pri nas in drugod bolj znani pod imenom Devica Orleanska. Francozi jo že nad 500 let slave kot vzornico junaške domovinske ljubezni in kot utelešenje francoskega narodnega duha.

»Sv. Maksim, emonski škof, zaščitnik te bazilike in mesta, apostol v vodenju domovine, odličen v vrlini stanovitnosti, odličnejši v svetosti, najodličnejši v širjenju vere; kamenjan je dosegel krono mučeništva. Praznuje se 29. maja.

\r\n17. julija 2023 so bili v Državni zbor vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.\r\nSlovenski škofje temu predlogu ostro nasprotujemo.\r\nOb tem želimo spomniti na nekatera katoliška, pa tudi občečloveška, stališča glede samomora s pomočjo.\r\nKatoliško stališče glede samomora s pomočjo je jasno.

Ime German boste pri nas zaman iskali. Pomeni pa brat, bratovski, pravi, resnični. V koledarju katoliške Cerkve najdemo več svetnikov s tem imenom, med njimi je tudi svetnik današnjega dne: German Pariški. Rodil se je okoli leta 496 blizu mesta Dijon v Franciji. Dolgo je živel kot puščavnik, ko mu je bilo nekaj nad trideset let, je postal duhovnik. Zaradi njegovega vzornega življenja so ga menihi samostana sv. Simforiana v Autunu izvolili za opata, nazadnje pa je postal škof v Parizu. Odlikoval se je po znanju in dobrodelnosti združeval je bistrino duha z dobroto srca, kar je krščanski ideal.

\r\nNavijanje na tekmi v dvojnem dresu? Nemogoče.\r\nAli si za eno ali za drugo ekipo.\r\nNa tekmi bi kratko potegnili navijači s pol dresa na sebi od ene ekipe in pol od druge. Ne bi se dobro končalo. Verjemite, da ne.\r\nSo pa tudi taki, ki jim je vseeno, kdo bo zmagal; na sebi nimajo dresa, ne gredo na tekmo in niso del igre.\r\nReferendum o evtanaziji in legalizaciji marihuane je nastavljena

Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer je bil tudi krščen. Bil je nezakonski otrok. Ko je bil star štiri leta, se je mati poročila, sam pa je ostal v domači hiši in je zanj skrbela teta. Poskrbela je, da je šel po ljudski šoli študirat v Ljubljano, kamor je odšla služit. Dobrotniki so ji pomagali, da je Lojze lahko študiral. Stanoval je v dijaškem zavodu Marijanišče in obiskoval klasično gimnazijo, kjer je bil odličen dijak.

Sveti Filip Neri goduje 26. maja, saj je umrl na ta dan leta 1595. Papež Pavel V. ga je leta 1615 razglasil za blaženega, sedem let kasneje pa ga je papež Gregor XV. kanoniziral.