Novice

Svetopisemska hvalnica vrle žene, ki ji zaupa srce njenega moža in ki se boji Gospoda, v najpolnejši meri velja za današnjo svetnico Ivano Frančiško Fremiot de Chantal ali Šantalsko. Njeno življenje, polno preskušenj, je rodilo veliko bogatih sadov, ker je svoje srce odprla delovanju božje milosti.

Ko je bil današnji svetnik leta 366 izvoljen za papeža, si je za svojega tajnika izbral sv. Hieronima, ki je bil takrat star 35 let in je že slovel kot učen poznavalec Svetega pisma. Odlično je znal grško in hebrejsko in seveda tudi latinsko, zato je papež Damaz temu velikemu učenjaku zaupal težko nalogo, da pregleda stara svetopisemska besedila in jih iz grščine in aramejščine prevede v latinščino.

Marko Anton Durando se je rodil v mesecu maju 1801 v kraju Mondova v Piedemontu. Po končani osnovni šoli je vstopil v škofijsko malo semenišče. Ko je že študiral teologijo pri 17 je zaprosil za vstop v Družbo. Imel je veliko željo iti v misijone na kitajsko, tam bi se pridružil mnogim sobratom. Po posvečenju se njegova želja ni uresničila.

Mučenka Valerija se je rodila v 3. stoletju v Limogesu v Franciji. Po legendi jo je krstil škof Marcial iz Limogesa. Potem je razdrla zaroko s poganskim vojvodo Štefanom, ki je nato ukazal, da jo obglavijo.

Vsebino današnjega slovesnega praznika razlaga mašni hvalospev, v katerem Cerkev poje Bogu zahvalo s temi besedami: »Devico Marijo si obvaroval vsakega madeža izvirnega greha in obdaril s polnostjo svoje milosti. Tako si pripravil vredno mater svojemu Sinu ter v njej naznačil začetek Cerkve, njegove svete in brezmadežne neveste.«

Sv. Ambrož (Ambrozij) je bil škof in cerkveni učitelj, sin cesarskega namestnika. Postal je sodniški namestnik čez več italijanskih pokrajin. Ko je odhajal v službo, mu je dejal cesarski namestnik: »Pojdi in opravljaj svojo službo bolj kot škof kakor sodnik!«

God sv. Nikolaja ali Miklavža, enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov, s katerim je povezano tradicionalno obdarovanje otrok, praznujemo 6. decembra.

Filip Rinaldi se je rodil v Lu Monferratu v severni Italiji. Na izrecno don Boskovo povabilo se je v enaindvajsetem letu starosti odločil za salezijanski in duhovniški poklic ter leta 1922 postal vrhovni predstojnik salezijanske družbe.

Iz njenega življenjepisa, obogatenega z legendami, je znano, da je bila sv. Barbara na ukaz svojega krutega očeta zaprta v temen stolp. Tako so temni tudi rudniški rovi globoko pod zemljo. Rudar, ki je želel srečno priti iz jame in umreti doma, je sv. Barbari na njen god v rovu prižgal lučko. V rudniku živega srebra v Idriji je bil Barbarin rov.

Mladi doktor filozofije in profesor na slavni pariški univerzi Sorboni, Španec Frančišek Ksaverij, je imel pred seboj sijajno kariero. Srečanje s človekom, ki je evangelij vzel zares – to je bil njegov baskovski rojak Ignacij Lojolski – je njegovo življenjsko pot povsem obrnilo. Pustil je iskanje lastne slave in je svoje talente dal na razpolago Bogu. Odpovedal se je profesuri, zapustil Evropo in postal misijonar, največji misijonar v zgodovini Cerkve. Skupaj s sv. Terezijo iz Lisieuxa ga častimo kot zavetnika katoliških misijonarjev.