Novice

Na dan pred božičnim praznikom se Cerkev spominja svetopisemskih prvih staršev človeškega rodu – Adama in Eve. Ime Adam pomeni 'zemljan' ali 'prebivalec Zemlje', ime Eva pa 'tista, ki daje življenje' ali 'mati vseh živih'. Ob njuni usodi spoznavamo resnico, da je za velik greh (četudi enkraten) treba delati pokoro s trdim delom vse življenje.

Najznačilnejša poteza značaja in življenja današnjega svetnika Janeza Kancija, ki je živel v 15. stoletju na Poljskem, je bila dobrota srca. Posnemanja vredna pa je neka druga njegova lastnost: bil je zelo občutljiv za napake in grehe proti krščanski ljubezni, zlasti za obrekovanje in opravljanje, v čemer se v večji ali manjši meri pregrešimo vsi. Sam se je teh napak skrbno varoval in se trudil, da bi tudi druge od njih odvrnil. V sobi si je dal po zgledu sv. Avguština napraviti napis: »Ne delaj zdražbe, zakaj pomiritev ni lahka! Ne opravljaj in ne obrekuj, zakaj težko je popravljati krivice!« Ta napis naj bi njega in vse, ki so prihajali k njemu, opozarjal na zapoved krščanske ljubezni.

Frančiška je bila kot otrok nekaj posebnega in je veliko obetala. Že s sedmimi leti je pri birmi živo občutila navzočnost Svetega Duha, ob tem pa tudi svojo poklicanost popolne posvetitve Bogu. Sprva je delovala kot učiteljica, saj so jo zaradi šibkega zdravja v samostanu, kamor je želela vstopiti, dvakrat odklonili. Njena srčna želja je bila, da bi postala misijonarka na Kitajskem. Ker je noben obstoječ red ni hotel sprejeti, ji je naključje pomagalo, da je kar sama ustanovila nov red

Široko razgledani in v Bogu trdno zasidrani jezuitski redovnik Peter Kanizij, čigar god danes slavi katoliška Cerkev, je bil duša prenovitvenega dela na Nemškem v drugi polovici 16. stoletja. Bil je svetovalec katoliških knezov, pomočnik škofov, ustanovitelj vzgojnih zavodov in semenišč, neutrudljiv pridigar in pisatelj.

Evgen se je rodil v Rimu očetu Rufinijanu (Rufinianus), ki je bil tudi sam Rimljan. Že v zgodnji mladosti je vstopil v cerkveno službo in ji ostal zvest do smrti.

Urban V. je bil eden izmed zadnjih papežev, ki so bivali v Avignonu v Franciji. Že kmalu po izvolitvi se je hotel vrniti v Rim, ker se ni hotel sprijazniti z tem neugodnim položajem. Kasneje se je res za kratek čas vrnil v Rim, vendar se je zaradi političnih nemirov spet moral vrniti v Avignon, kjer je kmalu tudi umrl.

A ko je korenina sveta, svete so tudi veje,« pravi slovenski pregovor, ki ga navadno obračamo na družino. Vemo pa, da svetost staršev še ni zagotovilo, da bodo sveti tudi otroci, kajti vsak človek ima razum in svobodno voljo, da božje povabilo k svetosti sprejme ali zavrne. Gotovo pa je zgled staršev za otroke podlaga za njihovo ravnanje.

Ime Adela je lahko skrajšana oblika nemških zloženih imen s sestavino Adal- ali Adel-, npr. Adalberta, Adelgunde, Adelheid, Adelhilde, Adelinde, Adelmut, Adelrun, Adeltraud. Enako velja za ime Ada. Imena Adelaida, Adelajda, Adelhajda izhajajo iz nemškega imena Adelheid.

Med petimi drinskimi mučenkami, članicami reda Hčera božje ljubezni, ki so 15. decembra 1941 v Goraždu dale življenje za Kristusa kot žrtve četniškega nasilja in bodo 24. septembra 2011 v Sarajevu slovesno razglašene za blažene, sta tudi dve Slovenki: s. Krizina Bojanc iz župnije Šmarjeta pri Novem mestu in s. Antonija Fabjan iz župnije Žužemberk. Skupaj s s. Julo Ivanišević, Hrvatico in predstojnico samostana, s. Bernadeto Banja, Madžarko hrvaškega rodu, in s. Berhmano Leidenix, Avstrijko, sta delovali v manjšem samostanu na Palah pri Sarajevu.

Trpljenje je izvir notranje luči. Trpljenje prinaša veliko spoznanje, božje razsvetljenje in duhovno uteho. To je osnovno načelo sv. Janeza od Križa, najglobljega mističnega teologa novejšega časa, ki ga je Cerkev leta 1926 upravičeno počastila z naslovom cerkvenega učitelja. Trpljenje je okusil že v otroštvu. Rodil se je 24. junija 1542 v mestecu Fontiveros v španski pokrajini Kastiliji.