3.2.2025
Na svečnico redovnice in redovniki praznujejo dan Bogu posvečenega življenja. Tako so se včeraj pred spomenikom bl. Antona Martina Slomška in stolno cerkvijo sv. Janeza Krstnika zbrale redovnice in redovniki mariborske nadškofije. Nagovoril jih je tamkajšnji nadškof Alojzij Cvikl.
3.2.2025
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši ob dnevu posvečenega življenja
Dragi bratje in sestre, dragi romarji k Mariji Pomagaj na Brezjah.
K Mariji Pomagaj smo priromali na praznik Jezusovega darovanja, obenem pa je to od leta 1997 po želji svetega papeža Janeza Pavla II. tudi dan posvečenega življenja.
2.2.2025
Jezusovo darovanje - Svečnica, Gospodov praznik, sobota po prvem petku
V Katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje, kajti po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako »očistiti«. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ni obvezoval, vendar se mu je podvrgla. Kakor v vsem, se je tudi v tem pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila Božjo postavo. Zapis o tem dogodku se v Svetem pismu nahaja v Lukovem evangeliju
1.2.2025
Sv. Brigita Irska, neobvezni god
Sv. Brigita je najbolj češčena svetnica med Irci. Njej na čast so sezidali celo več cerkva kakor svojemu narodnemu svetniku sv. Patriku. V predstavi vernih Ircev je sv. Brigita najpopolnejši vzor in je kar poosebljeno svetništvo. Najstarejši irski pisatelji se kar kosajo med seboj, kdo ji bo v prosti ali vezani besedi izrekel večjo pohvalo. O njej govorijo številni življenjepisi, sestavljeni pa so bolj pod vplivom verskega navdušenja in pesniškega navdiha kakor z namenom, da bi navajali zgodovinske podatke iz njenega življenja.
31.1.2025
Sv. Janez Bosko, obvezni god, četrtek pred prvim petkom
Leta 1974 je v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča v Kopru izšla knjiga z naslovom Ukradli ste mi srce, v kateri italijanska salezijanska duhovnika Enzo Bianco in Carlo de Ambrogio na mikaven način predstavita sv. Janeza Boska ali Don Boska, ustanovitelja salezijancev in velikega vzgojitelja mladine. Na koncu te knjige je Don Boskov slovarček in pod geslom 'vzgoja' beremo njegove misli: »Moj vzgojni sistem? Zelo preprost je: pustite mladim vso prostost, da počno stvari, ki so jim najbolj všeč. Pri tem pa morate v njih odkrivati kali njihovih dobrih nagnjenj ter poskrbeti, da se razvijejo. Vsakdo z veseljem dela samo tisto, za kar se čuti sposobnega, zato to upoštevam in moji gojenci delajo vsi od kraja ne le z vnemo, ampak tudi z veseljem.«
30.1.2025
Gizdava, domišljava in vase zagledana Hiacinta se je za vstop v samostan odločila zaradi razočaranja v ljubezni. Deset let je kljub temu, da je postala redovnica, še naprej živela svoje posvetno življenje.
29.1.2025
Valerij se je rodil v 3. stoletju in naj bi bil drugi trierski škof, Evharijev naslednik. Po smrti naj bi ga skupaj z Evharijem pokopali v Evharijevi cerkvi, današnji opatiji sv. Matija v Trierju. Na slikah je upodobljen kot škof, včasih z mitro, na vseh upodobitvah pa ima pri sebi knjigo in škofovsko palico.
29.1.2025
Božanska liturgija v novomeški stolnici svetega Janeza Zlatoustega
V soboto, 18. januarja 2025, ob začetku molitvene osmine za edinost kristjanov je bila v času večerne svete maše, z začetkom ob 18. uri, pri nas v novomeški stolnici božanska liturgija svetega Janeza Zlatoustega.
29.1.2025
Papež pozval kristjane k skupnemu obhajanju velike noči
Rimu so na praznik spreobrnjenja sv. Pavla v apostolu posvečeni baziliki s slovesnimi večernicami sklenili 58. teden molitve za edinost kristjanov.
28.1.2025
Sv. Tomaž Akvinski, obvezni god
Dvanajsto stoletje je rodilo prve univerze visoke šole, na katerih so poučevali vse, kar je bilo tedaj znanega na vseh področjih. Med najbolj slovečimi je bila že od vsega začetka univerza v Parizu, imenovana tudi Sorbona (po duhovniku Robertu de Sorbonu, ki je ob njej ustanovil študentski kolegij). Njen ugled so širili odlični profesorji, med katerimi je bil tudi sv. Tomaž Akvinski, današnji godovnjak.