Novice

V srcu Pariza je glavna ali materna hiša redovnic usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega, ki so pri nas znane pod imenom usmiljenke. Srce te hiše je kapela čudodelne svetinje, prostorna kot srednje velika cerkev. V njej se vsako leto zvrsti skoraj toliko romarjev kot v Lurdu. V tem svetem prostoru je današnja godovnjakinja sv. Katarina Laboure doživela več skrivnostnih srečanj z božjo Materjo Marijo. Pri drugem prikazanju, 27. novembra leta 1830, se je okoli nebeške Gospe prikazal napis: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!« Redovnici je Marija naročila, naj da izdelati svetinjice s podobo in z napisom, ki ju je bila videla.

Potem ko je ustavno sodišče odločilo, da so omejitve pravice do umetne oploditve neustavne, se vrstijo odzivi. Koalicija napoveduje, da bo v najkrajšem možnem času pripravila zakon, ki bo samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah omogočil dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Opozicija medtem opozarja, da je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, to je, da ima oba starša. Dodaja, da se bo potem otroke dalo kupiti. Odločitev ustavnega sodišča obžalujejo tudi slovenski škofje.

Stari Latinci so rekli: 'Nomen est omen', kar pomeni: 'Ime je znamenje'. S tem so hoteli povedati, da včasih že ime samo razodeva človeka. O svetniku, ki velja za apostola Slovencev v Karantaniji, je bolj malo zgodovinskih podatkov; tistih nekaj zanesljivih virov pa nam ga prikazuje kot blagega in milega moža. Njegovo ime Modest – najbrž redovniško, ne krstno – prihaja iz latinske besede 'modestus' in pomeni 'dobrosrčen, blag, pošten'. Svoje ime je povsem opravičil.

Slovenski škofje obžalujemo najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča, po kateri bodo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Križev pot je pobožnost, ki naj bi kristjanom vedno govorila, da je krščansko življenje hoja za Kristusom, ki je dejal: »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Lk 9,23). Pobožnost križevega pota, priljubljeno zlasti v postnem času, so pospeševali frančiškani, ki so prišli v Sveto deželo okoli leta 1280.

Čeprav je ta mučenka zelo češčena in obstajajo o njej številni življenjepisi, vemo o njenem življenju zelo malo zanesljivega. Najstarejše takšno poročilo, ki ima izrazito legendarni značaj, pravi, da je cesar Maksencij ali Maksimin, ko se je odpravljal iz Aleksandrije, ukazal, da morajo vsi prebivalci darovati bogovom.

Zadnji teden v novembru oz. teden pred prvo adventno nedeljo obeležujemo Teden Karitas. Teden, ki nam daje priložnost, da si vsak izmed nas postavi vprašanje, ali vse, kar delamo, oblikuje našo osebnost in vpliva na ljudi, s katerimi se po različnih poteh našega vsakdana srečujemo v družini, na cesti, v župniji, med prijatelji …

V Vietnamu je bilo v primeri z drugimi azijskimi deželami med domačini veliko več vneme za katoliško vero. Samo tako se je mogla krščanska vera obdržati kljub številnim preganjanjem, ki so se vedno znova vnemala. Papež Janez Pavel II. je leta 1988 za svetnike razglasil hkrati 117 mučencev in Vietnama. Med njimi je bilo 8 škofov, 50 duhovnikov in 59 laikov vseh stanov in starosti. Na čelu te skupine je prav Andrej Dung-Lac, ki je umrl 21. decembra 1839.

Bil je učenec apostola Petra in njegov tretji naslednik na rimskem škofovskem sedežu. Cerkev je vodil približno od leta 92 do 101. Rodil se je v Rimu judovskim staršem. Spreobrnil naj bi ga apostol Peter. Tudi s Pavlom je bil Klemen v tesnejši zvezi, saj ga je spremljal v Filipe in apostol pravi o njem, da je njegovo ime zapisano v knjigi življenja.

V Katoliški Cerkvi 22. novembra obhajamo god mučenke sv. Cecilije. Rimska mučenka Cecilija predstavlja eno od najznačilnejših podob iz prvega obdobja krščanstva. Verodostojna pričevanja o njenem mučeništvu niso ohranjena, obstaja pa pasijon iz 5. stoletja, po katerem naj bi Cecilija živela v času papeža Urbana I. (222–230). Zanesljivo pa je, da mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev.