Novice

Na predvečer 1. adventne nedelje, 1. decembra 2018, se začenja otroška misijonska adventna akcija »Otroci za otroke«. Spremlja jo Misijonski adventni koledar 2018, ki ga otroci po naših družinah in veroučnih skupinah že nestrpno pričakujejo.

Mladi doktor filozofije in profesor na slavni pariški univerzi Sorboni, Španec Frančišek Ksaverij, je imel pred seboj sijajno kariero. Srečanje s človekom, ki je evangelij vzel zares – to je bil njegov baskovski rojak Ignacij Lojolski – je njegovo življenjsko pot povsem obrnilo. Pustil je iskanje lastne slave in je svoje talente dal na razpolago Bogu. Odpovedal se je profesuri, zapustil Evropo in postal misijonar, največji misijonar v zgodovini Cerkve. Skupaj s sv. Terezijo iz Lisieuxa ga častimo kot zavetnika katoliških misijonarjev.

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes se začenja advent, bogoslužni čas, ki nas pripravlja na božič tako, da nas vabi naj dvignemo pogled in odpremo srce za sprejem Jezusa.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo prvo adventno nedeljo.

Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki bo letos 2. decembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra.

Že skoraj štiristo let je na svetniškem koledarju katoliške Cerkve na današnji dan ime rimske mučenke sv. Bibijane ali Vivijane. Ime mučenke Bibijane je prvikrat omenjeno v prastari knjigi o življenju in delu papežev. Tam je o papežu Simpliciju, ki je Cerkev vodil v letih 468–483, zapisano, da je v Rimu dal postaviti cerkev v čast blaženi mučenki Bibijani na kraju, kjer počiva njeno telo. Legendarna zgodba (poročilo o njenem trpljenju ali passio) o njej izvira iz 6. stoletja, vendar je iz nje težko izluščiti zanesljive zgodovinske podatke. Bibijana naj bi svoje pričevanje za Kristusa potrdila z mučeniško smrtjo za vlade cesarja Julijana Odpadnika okoli leta 360.

Edmund Campion (1540-1581), najbolj znan izmed angleških mučencev, se je, zato da bi lahko postal katoliški duhovnik v službi zatiranim katoličanom, ki so si zelo želeli zakramentov, odpovedal bleščeči poti v Oxfordu in povabilu, da bi vstopil v službo kraljice Elizabete.

V Katoliški Cerkvi 30. novembra praznujemo god sv. Andreja, apostola in mučenca. Apostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov, doma iz Betsajde ob Genezareškem (Galilejskem) jezeru, po poklicu ribič. Rojen je bil ok. leta 6 pr. Kr., umrl pa je 30. novembra ok. leta 60 po Kr. v Patrasu v Grčiji.

»Razlil bom svojega Duha in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere, vaši starčki bodo sanjali sanje in mladeniči bodo gledali videnja« (prim Jl 3,1). Te čudovite vrstice nam razodevajo, kaj se zgodi, če smo se sposobni odpreti delovanju Sv. Duha, ki nas lahko obdari z neštetimi darovi.

Dionizij se je rodil v Honfleurju v Franciji kot Peter Berthelot 12. decembra 1600. Bil je kozmograf in kapitan ladje francoskih in portugalskih kraljev. Leta 1635 je vstopil v red bosonogih karmeličanov v samostanu Goa v Italiji, kjer je leta 1615 izrekel zaobljube kot konverz tudi Portugalec Tomaž Rodriguez de Cuhna, rojen leta 1598, ki si je privzel ime Redempt od Križa.

Pri Vatikanski založbi je izšla knjiga z naslovom »Preprosto kristjani. Življenje in sporočilo blaženih mučencev iz Tibhirina«. Menihi is samostana v tem kraju, ki so bili umorjeni leta 1996, bodo namreč 8. decembra skupaj z 12 drugimi alžirskimi mučenci razglašeni za blažene.