Novice

Od nedelje, 4. do sobote, 10. avgusta 2019  bo v Bosni potekal delovni tabor Streha nad glavo. Mojstri in dijaki Škofijske gimnazije Vipava bodo ob pomoči predstavnikov Škofijske karitas Banja Luka pomagali za prvo silo obnoviti hišo socialno ogroženemu človeku, ki se je vrnil v domači kraj in si želi urediti dom.

27. julija se je začel Euromoot, romanje Evropskih skavtov med 16. in 21. letom, ki se bo sklenilo v soboto, 3. avgusta, v Vatikanu, kjer bo udeležence iz 21 držav sprejel papež Frančišek.

Svetnica, katere ime je danes na koledarju, je bila prva kristjanka, ki jo je veliki misijonar apostol Pavel krstil na evropskih tleh. To se je zgodilo okoli leta 52, ko je med svojim drugim misijonskim potovanjem prišel v mesto Filipi, rimsko kolonijo v severovzhodnem delu Makedonije, naseljeno v glavnem z upokojenimi vojaki rimske vojske.

Porcijunkula se je imenovala prav majhna cerkvica sv. Marije Angelske, od srednjeitalskega mesta Assisija oddaljena za pol ure hoda proti jugozahodu. Bila je na tem, da razpade, a jo je sv. Frančišek Asiški (gl. 4. oktober) popravil in tam spoznal svoj poklic: popraviti Cerkev iz ljudi, Cerkev, v katero se je tedaj močno zajedla gniloba, predvsem pohlep po bogastvu in razkošju, po lagodnem življenju brez čuta za telesno in duhovno revščino drugih; in Frančišek je vedel, da bo to nalogo mogel izpolniti le tedaj, če bo z vso temeljitostjo reformiral najprej sebe in zbral okoli sebe enako misleče, ki bodo predvsem s sijočim zgledom, čeprav tudi z besedo, oznanjali evangelij).

Iz življenja Friderika Barage, misijonarja in škofa med ameriškimi Indijanci in slovenskega svetniškega kandidata, je znano, da so ga verniki povsod, kjer je deloval, vzljubili, ker je znal tako prisrčno govoriti o božjem usmiljenju in vseodrešujoči božji ljubezni. Baraga je svoje oznanjevanje nadaljeval s svojimi molitveniki, napisanimi v duhu spisov današnjega slavljenca sv. Alfonza Marije Ligvorija, s katerim se je Baraga seznanil pri svojem duhovnem voditelju sv. Klemenu Dvoržaku med svojim študijem prava na Dunaju.

Pesem v hvalnicah današnjega molitvenega bogoslužja ali brevirja, ki ga v imenu vseh vernikov molijo duhovniki, redovniki in redovnice, pravi: »Ignaciju zapojmo v čast, / ki družbo Jezusu je zbral, / bil mojster je besed, dejanj / in za Boga se vojskoval.« Ignacij Lojolski, današnji slavljenec, je bil najprej pogumen vitez v službi svetnih vladarjev, potem pa je vse svoje moči in sposobnosti posvetil nebeškemu vladarju Kristusu.

Predstavljamo članek Andrea Torniellija, uredniškega direktorja Dikasterija za komunikacijo, glede primera Orlandi in odkritja kosti na nunciaturi v Rimu.

Doma je bil v južni Italiji, kjer se je rodil leta 1800. Z osemnajstimi leti je vstopil k lazaristom. Kot mlad duhovnik se je odlikoval v vztrajni potrpežljivosti in neugnani pripravljenosti pomagati. Odpovedal se je mestu predstojnika velike naselbine lazaristov v Neaplju in se leta 1839 odpravil v Abesinijo (Etiopijo), kjer se mu je odprlo velikansko misijonsko področje. Tu je našel propadajoče krščanstvo (koptska vera), ki je izgubilo zelo veliko svoje življenjske sile sredi poganske množice, med katero se je čedalje bolj širil islam.

Novi direktor Tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni je sporočil, da mu je danes, v petek, 26. julija, zjutraj, msgr. Georg Gänswein povedal, da je zaslužni papež v četrtek, 25. julija, popoldne, ob 16.15 šel na izlet po gričih na jugu Rima tako imenovanih Castelli Romani.

Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju je objavil poslanico za svetovni dan turizma. Le-ta poteka 27. septembra na pobudo Svetovne turistične organizacije, letos na temo »Turizem in delo: boljša prihodnost za vse.«