11.2.2025
Poslanica za 33. svetovni dan bolnikov: »Upanje ne osramoti« (Rim 5,5) in nas krepi v stiski
Dragi bratje in sestre!
Obhajamo 33. svetovni dan bolnikov v jubilejnem letu 2025, v katerem nas Cerkev vabi, naj postanemo »romarji upanja«. Pri tem nas spremlja Božja Beseda, ki nam po sv. Pavlu sporoča veliko spodbudo: »Upanje ne osramoti« (Rim 5,5), temveč nas krepi v stiski.
10.2.2025
Najbrž ste že slišali, da so dvojčki med sabo čustveno pa tudi drugače močneje povezani, kot pa »navadni« bratje in sestre. Če je eden bolan, se tudi drugi slabo počuti, če eden doživlja strah, trepeta tudi drugi. Zgled take povezanosti je današnja godovnjakinja sveta Sholastika, sestra dvojčica svetega Benedikta, začetnika zahodnega meništva in prvega zavetnika Evrope.
9.2.2025
Sv. Apolonija (Polona), neobvezni god
Zobozdravnikov se vsi bojimo, čeprav vemo, da bi nam bilo brez njih še bolj hudo. Ko nas zobje pošteno zabolijo, komaj čakamo, da nas teh muk rešijo. Zavetnica teh ‘strašiteljev–rešiteljev’ je današnja slavljenka sveta Apolonija. Poročilo o njenem mučeništvu ve povedati, da so ji s surovimi udarci izbili zobe. Upodobili so jo mnogi umetniki v lesu, kamnu in na platnu, njeno podobo najdemo v neštetih cerkvah po vseh krščanskih deželah, tudi na Slovenskem. Največkrat jo upodabljajo s palmo kot simbolom mučeništva v eni roki ter z zobom v kleščah v drugi.
8.2.2025
Sv. Hieronim Emiliani, neobvezni god
Rodil se je leta 1486 v ugledni družini v Benetkah. Sprva je deloval v vojaški službi, leta 1518 pa je postal duhovnik. 1528. leta je ustanovil red somaskov, ki so se prvotno imenovali Družba služabnikov revnih.
7.2.2025
Rodila se je leta 1381 v kraju Corbie na severnem Francoskem. Njena mati je bila vzor dobre krščanske matere in tudi oče, tesarski mojster, je bil goreč kristjan. Vzgajala sta hčerko za Boga, pa tudi Bog sam jo je vzgajal. Ko je bila stara komaj štiri leta, je že redno po eno uro na dan preživela v molitvi in zelo rada hitela v cerkev pred tabernakelj. Ko je začela hoditi v šolo, so takoj spoznali, da je zelo nadarjena, pobožnost pa ji je pomenila stokrat več kakor bistroumnost. Duha sv. Frančiška Asiškega je tako globoko spoznala, že ko je bila stara devet let, da je preučevanje njegovih redovnih pravil in večletno življenje po njih ni ničesar več naučilo, kakor je pozneje sama izjavila.
6.2.2025
Sv. Pavel Miki in japonski mučenci, obvezni god
Po vrnitvi s svojega devetega apostolskega potovanja, med katerim je v dneh od 17. do 27. februarja 1981 obiskal Filipine in Japonsko, je papež Janez Pavel II. pri splošni avdienci zbranim posredoval svoje vtise s tega potovanja. »Bivanje na Japonskem je bilo posebno pomenljivo,« je dejal. Povedati velja, da ima Japonska blizu 125 milijonov prebivalcev, katoličanov pa je le 400.000, vendar pa katoliška Cerkev uživa visok ugled.
5.2.2025
Življenjepis današnje svetnice, ki ga je na podlagi legende za mohorsko knjigo Življenje svetnikov in svetnic Božjih pred več kot sto leti napisal Josip Rogač, duhovnik ljubljanske škofije, se bere kot roman. Na začetku pisec pove, da je ta svetniški cvet zrastel v plemeniti družini v mestu Katanija na Siciliji.
5.2.2025
Koprski škof Peter Štumpf obiskal dijake in profesorje v Vipavi
V torek, 4. februarja 2025, je koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf obiskal Škofijsko gimnazijo Vipava (ŠGV) ter ob tej priložnosti posvetil gimnazijo in njene člane Mariji.
4.2.2025
Sv. Jožef Leoniški, obvezni god (kapucini)
Jožef oziroma Evfranij je osirotel, ko mu je bilo dvanajst let, zato je skrb za njegovo vzgojo prevzel stric, profesor v Viterbu. Tu se je tudi šolal in tu so mu, po tedanjem običaju, že kot otroku izbrali zaročenko iz bogate plemiške družine. A Jožef je že ves čas nosil v sebi željo po redovnem življenju. Od samega hrepenenja po tem je zbolel, se nekaj časa zdravil v domačem kraju, nato pa šestnajstleten zbežal od doma h kapucinom v Assisi. Tu je iz Evfranija »postal« Jožef in bil po noviciatu leta 1573 sprejet med redovnike, leta 1580 pa je bil posvečen v duhovnika.
3.2.2025
Češčenje sv. Blaža je med vernim ljudstvom zelo razširjeno. Zlasti ga časte Hrvati, posebno Dalmatinci. Pravijo mu sveti Vlaho. Dubrovnik si ga je izbral že morda v desetem stoletju za svojega zavetnika. Ko je bil Dubrovnik še samostojna republika, je imel sliko sv. Blaža na državni in trgovski zastavi, na državnem pečatu in kovancih.