Novice

Mnogi kristjani, ki berejo ali poslušajo življenje svetnikov in svetnic, pravijo: »Vsi so delali nekaj izrednega, da so postali svetniki. Kaj bo pa z nami, ki živimo povsem vsakdanje življenje?« O današnjem svetniku pa njegovi življenjepisci pravijo, da je svetnik postal prav zato, ker ni bil nič posebnega in izrednega. Vir Ko ga je papež Benedikt XV. leta 1920 razglasil za svetnika, je dejal: »Mladi pasijonist ni v kratki dobi svojega življenja izvršil ničesar, kar bi svet imel za veliko in vredno občudovanja. Trudil se je vestno in stanovitno, da je spolnil svojo dolžnost. In to je nauk, ki ga po njem daje Bog in Cerkev vsemu človeštvu ...«

V Katoliški cerkvi na pepelnično sredo, letos bo to 26. februarja 2020, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje.

V četrtek, 20. februarja 2025, je v župnijski cerkvi sv. Štefana v Semiču potekala sveta maša za spravo, ki jo je daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje. Ob 18.00 je v Kulturnem centru Semič sledilo odprtje razstave 3450 – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin in predvajanje dokumentarnega filma 3450 – Bratomor v Jami pod Macesnovo gorico. Nagovor škofa Sajeta objavljamo v celoti.

Sveti oče Frančišek je bil pretekli petek sprejet v bolnišnico.

Dne 13. maja 2000 je papež Janez Pavel II. v Fatimi razglasil za blažena otroka Frančiška in Jacinto Marto. Godujeta skupaj, 20. februarja.

Po kako čudnih poteh Bog kliče ljudi, da hodijo za njim! Pri današnjem godovnjaku se je v božji klic spremenila lahkomiselnost, ki jo je zagrešil v svoji lovski vnemi. Kesanje je moralo biti zares globoko in volja silno močna, da je v svojem sklepu vztrajal.

V torek, 18. februarja 2025, je koprski škof Peter Štumpf z duhovniki v koprski stolnici obhajal svetao mašo ob 5. obletnici smrti duhovnika msgr. Franca Boleta. Nagovor škofa Štumpfa objavljamo v celoti.

V svetem letu 2025 pri Mariji Pomagaj pripravljamo predstavitve Evropskih Marijinih narodnih svetišč. Nocoj smo gostili g. Fabiana Delarbre, ki je predstavil Belgijsko svetišče Banneux. V duhu bule papeža Frančiška o svetem letu 2025 želimo predstaviti romarska svetišča, ki za mnoge predstavljajo pot upanja.

Že prvi misijonar narodov sv. Pavel je pisal Rimljanom: »Kako lepe so noge oznanjujočih mir, oznanjujočih dobro!« (Rim 10,15). Tudi v poznejši zgodovini Cerkve so večkrat nastopili misijonarji in misijonarke, ki se jim te besede lepo prilegajo. Tako goreče so oznanjali Kristusovo blagovest ter zanjo pričali s svojim svetniškim življenjem in smrtjo, da jih je Cerkev nam vsem za zgled postavila na oltar. Eden takih je bil tudi Frančišek Regis Clet iz Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega.

»Po Mariji k Jezusu!« S tem kratkim geslom bi lahko povzeli bistvo prizadevanja za evangeljsko življenje današnjih godovnjakov, ki se jih spominjamo pod imenom »sedmeri sveti ustanovitelji«. Bili so pobožni in premožni meščani Firenc, ki so živeli v viharnem 13. stoletju, ko je po mnogih italijanskih mestih divjal boj med papežem in cesarjem; med gvelfi pristaši papeža, in gibelini privrženci cesarja Friderika II., ki si je hotel podrediti Italijo in omejiti papeževo svetno oblast. Ta divji vrtinec je zajel tudi Firence in v tej stiski se je več pobožnih meščanov združilo v posebno bratovščino v čast Materi božji. Marija naj bi po njihovih gorečih molitvah posredovala pri svojem Sinu, da bi se usmilil ubogega, trpečega in hudo preskušanega ljudstva.