Novice

Dominik je po posvečenju postal član regularnega stolnega kapitlja blizu domačega kraja, že kmalu pa se je v njem porodila želja, da bi med odpadniki od Cerkve in preprostim ljudstvom deloval kot misijonar. Njegovo ganljivo pridiganje je bilo podprto z osebnim zgledom: uboštvom, zatajevanjem in prekipevajočo ljubeznijo.

Kajetan Tienski, ustanovitelj reda teatincev, ki si je zadal nalogo pri apostolskem delovanju čim zvesteje posnemati Kristusa v popolni nenavezanosti na svetne dobrine, je postal duhovnik, ko se je njegovo življenje prevesilo že v drugo polovico. Za ta korak se je odločil, ko je spoznal, da se bo kot duhovnik lažje "s telesom in z dušo prispodobil Jezusu Kristusu". Hotel je biti tak duhovnik, ki bo ljudem z besedo in življenjem znal približati Kristusa. »Ne bom odnehal prej, dokler ne bom videl kristjanov, ki kakor lačni hite k duhovniku, da bi se nasitili z evharistijo in bi jim bilo to velika čast in ne sramota,« je zapisal v enem svojih redkih pisem.

Mesec avgust je v Cerkvi v Sloveniji za duhovnike čas premestitev, je čas, ko duhovniki prevzemajo nova službena mesta. Ta mesec je tudi primeren, da si na novo sestavljene »ekipe« duhovnikov vzamejo čas za skupno razmišljanje, molitev in podelitev ter se tako dobro pripravijo na novo pastoralno in akademsko leto. Ena od takih »ekip« je tudi vodstvo ljubljanskega Bogoslovnega semenišča, ki je ta teden na skupnem bivanju in premišljevanju. Z vnaprejšnjim dovoljenjem rektorja Bogoslovnega semenišča sem jih poklical ter jim zastavil nekaj vprašanj.

Babilonski kaldejski patriarh, kardinal Loius Raphael Sako, je ob začetku sinode kaldejske Cerkve, ki bo do 13. avgusta potekala v predmestju Erbila, papežu Frančišku poslal pismo.

Sedanjo baziliko, zgrajeno v sirsko-romanskem slogu, je zasnoval italijanski arhitekt Bar luzzi. Graditi so jo začeli leta 1919, posvečena pa je bila leta 1924. V dveh zvonikih sta kapeli, posvečeni Mojzesu in Eliju, dvema pričama Jezusove spremenitve, v spodnjem delu cerkve so predstavljene štiri Kristusove spremenitve: rojstvo, evharistija, smrt, vstajenje.

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij (prim. Lk 12,13-21) se začne s prizorom nekoga, ki se je vstal med množico in prosil Jezusa, da bi razrešil pravo vprašanje glede družinske dediščine.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 18. nedeljo med letom. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče izrazil duhovno bližino žrtvam nasilnih dogodkov, ki so okrvavili Teksas, Kalifornijo in Ohio in skupaj z verniki zmolil zanje Zdravamarijo. Zatem je papež naznanil, da je danes, na 160-obletnico smrti arškega župnika, ki je zgled dobrote in dejavne ljubezni za vse duhovnike, duhovnikom po vsem svetu poslal pismo, v katerem jih spodbuja k zvestobi poslanstvu, h kateremu jih je poklical Gospod.

Na Svetih Višarjah so se že 31. leto zapored srečale tri Slovenije: matična, zamejska in izseljenska. Najprej je bilo predavanje pravnika, vrhovnega in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca. Sledila je slovesna sveta maša, ki jo je skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Po maši je bil na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program.

V Medžugorju od 1. do 6. avgusta poteka 30. mednarodni festival mladih. Zbrane je danes nagovoril msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za novo evangelizacijo. Za izhodišče kateheze je vzel odlomek iz Apostolskih del, ki opisuje srečanje med Filipom in etiopskim evnuhom, ob koncu katerega je le-ta apostola prosil, naj ga krsti.

Največja cerkev Marije Snežne, ki je tudi največja Marijina cerkev na svetu, je bazilika Marije Velike v Rimu. Njeno ime Marija Snežna ali latinsko Sancta Maria ad Nives je nastalo na podlagi legende. Pod papežem Liberijem, ki je Cerkev vodil od leta 352 do leta 366, je rimski patricij Janez s privoljenjem svoje žene sklenil, da Gospodovo mater Marijo napravi za dedinjo svojega velikega premoženja, ker sama nista imela otrok. Molila sta, kako naj bi ta sklep uresničila

Janez Marija Vianney, znan tudi kot arški župnik, se je rodil 8. maja 1786 v vasici Dardilly, blizu Lyona, v Franciji, v premožni kmečki družini. Bil je četrti od šestih otrok. Ko je imel nekoliko več kot tri leta, je leta 1789 v Parizu izbruhnila francoska revolucija. Država je zaplenila vse cerkveno premoženje, uvedena je bila izrazito proticerkveno usmerjena civilna ustava. Preganjanje Cerkve se je nadaljevalo še več kot deset let po francoski revoluciji. Janez je tako na skrivaj obiskoval verouk ter se pripravljal na prvo sveto obhajilo, katerega je prejel pri svojih trinajstih letih.