Novice

\r\nZ letošnjo vodilno mislijo »Vir vesela in povezanosti« zaključujemo letošnjo preventivno akcijo 40 dni brez alkohola, s katero smo spodbujali k iskanju talentov in darov, ki nas povezujejo med seboj in so dobra izbira namesto alkohola.\r\n»Živimo v družbi, ki misli, da mora biti ves čas vshičena, obdana s srečo, da moraš ves čas delati tisto, ki te veseli in imaš rad. Pomembno je

Ljubezniva zgodbica pripoveduje o današnjem svetniku, da je dvakrat stopil v krušno peč, da jo popravi; čeprav je bila močno zakurjena, mu ognjeni plameni niso škodovali. Podobno mu ni mogel do živega duh renesančne dobe, ki je bila popolnoma zaverovana v tostranstvo in je slavila predvsem zunanje veličje. Že kot otrok se je odločil za življenje po čistem evangeliju, kakor ga je živel sv. Frančišek Asiški, njegov krstni zavetnik.

Sv. Hugo je delal čast svojemu imenu. Rodil se je leta 1053. Odločil se je za duhovniški poklic, vendar se ni dal takoj posvetiti. Po končanem šolanju v rojstnem mestu Valence blizu reke Rhone v Franciji je šel še po svetu, da bi si izpopolnil svoje znanje.

Po stari zavezi je bil Benjamin najmlajši med 12 sinovi očaka Jakoba in Rahele. Mati ga je pred smrtjo ob porodu imenovala Benoni 'sin moje bolečine', oče pa ga je preimenoval v Benjamin. Benjamin je praoče židovske veje, iz katere je izšel prvi izraelski kralj Savel. Iz tega rodu je bil tudi apostol Pavel, ki se je pred spreobrnjenjem imenoval Savel.

Savoja je gorata deželica na jugovzhodu Francije, ob meji z Italijo in Švico. Proti koncu 14. stoletja se je razširila v italijanski Piemont. Leta 1414 je nemški cesar Sigismund savojskemu gospodarju Amadeju VIII. podelil naslov vojvoda. Amadej pa je kmalu prestol prepustil svojemu sinu Ludviku, sam pa šel kot menih v samoto. Kasneje je sprejel izvolitev za papeža od skupine škofov, zbranih na koncilu v Baslu oziroma v Ferari. Kot papež si je privzel ime Feliks V. in bil je zadnji razkolni papež v zgodovini. Ko je spoznal svojo zmoto, je odstopil in se vrnil v samoto.

Pred več kot osemsto leti na današnji dan 29. marca 1195 je na gori Karmel v Palestini umrl sveti Bertold, ki velja za začetnika karmeličanskega reda. Ta strogi red, ki časti Boga z molitvijo in s pokoro, na slovenskih tleh nima nobenega moškega samostana, obstajata pa samostana karmeličank v Sori pri Medvodah in v Mirni Peči pri Novem mestu. Red nosi ime po gori Karmel, kjer mu je tekla zibelka in sicer v času križarskih vojn. Tudi med križarji, ki so šli iz krščanske Evrope osvobajat svete kraje v Palestini izpod muslimanske sužnosti, so se razpasle razne strasti in slabe navade. Nekateri so odšli v samoto na goro Karmel, da so s svojim Bogu posvečenim življenjem, polnim žrtev, križarje opozarjali, da jih bo božji blagoslov spremljal le tedaj, če ne bodo podlegli neurejenim strastem.

Bojan (Vojan) je tudi ime svetnika, mučenca, ki je bil ruski knez in je umrl leta 827 (v koledarju 28. marca). Med najstarejše znane osebe z imenom Bojan spada stari pevec Bojan iz ruskega epa Slovo o polku Igoreve. Po njem se imenuje bajan 'velika harmonika s kompliciranim sistemom'.

Prvi salzburški škof je bil sveti Rupert, današnji godovnjak, ki je okoli leta 690 na ruševinah rimskega mesta Juvavum, središča province Norik, ustanovil samostan sv. Petra, ki je bil hkrati škofova rezidenca. Rupert je bil frankovskega grofovskega rodu, bil pa je navdušen zagovornik verske vzgoje, ki jo je na evropski celini organiziral irski menih sv. Kolumban mlajši.

\r\nV nadaljevanju objavljamo spored prazničnih bogoslužij slovenskih škofov ob letošnjih velikonočnih praznikih.\r\nSeznam se še dopolnjuje.\r\nŠkofija Celje\r\nCeljski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž bo obhajal praznična bogoslužja po naslednjem sporedu:\r\nSveta maša cvetne nedelje, nedelja, 24. marec 2024, ob 10.00 v župnijski cerkvi na Frankolovem;\r\nV četrtek, 28. marec 2024,

Larisa je bilo ime legendarne mučenke iz 4. stoletja na Krimu, ki so jo skupaj z drugimi živo zažgali, ko je bila pri božji službi (v koledarju 26. marca).